Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizac Art. 8

Stvarno pristojnost v postopku denacionalizacije določa 54. člen zakona.

Za odločanje o premičnih stvareh iz 4. odstavka 17. člena zakona, ki so bile samostojni predmet podržavljenja, se stvarna pristojnost določi po naravi stvari oziroma po 20. členu ZUP.

Strokovni delavec ugotovi krajevno pristojnost po drugem odstavku 17. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86 – prečiščeno besedilo v nadaljnjem besedilu: ZUP).

Ob upoštevanju 22. člena ZUP, se krajevna pristojnost, glede na vrsto premoženja, katerega vrnitev se zahteva, določa:

1. v zahtevkih, ki se tičejo kmetijskih in stavbnih zemljišč ter gozdov – po kraju kjer nepremičnina leži;

2. v zahtevkih, ki se tičejo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov – po kraju, kjer nepremičnina leži;

3. v zahtevkih, ki se tičejo zasebnih gospodarskih podjetij, ter kapitalskih deležev osebnih ali kapitalskih družb – po sedežu zavezanca;

4. v zahtevkih, ki se tičejo nepremičnin, ki jih fizično ni več – po kraju, kjer je nepremičnina ležala ob podržavljenju;

5. v zahtevkih, ki se tičejo samo premičnin iz 4. odstavka 17. člena zakona – po sedežu ali stalnem prebivališču zavezanca.

V zahtevkih, iz katerih se ne da ugotoviti krajevne pristojnosti, se pristojnost določi po sedežu organa, čigar akt je bil podlaga za podržavljanje.