Pravilnik o darovanju in pridobivanju človeških tkiv in celi Art. 37
III. PRIDOBIVANJE TKIV IN CELIC — 4. Laboratorijsko testiranje darovalcev — 4.2 Laboratorijsko testiranje darovalcev reproduktivnih celic — 4.2.3. Darovanje, ki ni med partnerjema
Donorski center zagotovi, da uporaba reproduktivnih celic, ki niso namenjene za darovanje med partnerjema, izpolnjuje naslednja merila:
- darovalci so izbrani na podlagi njihove starosti, zdravstvenega stanja in zdravstvene anamneze, zbrane z vprašalnikom in v osebnem razgovoru, ki ga opravi kvalificiran in usposobljen zdravstveni delavec. Ta ocena vključuje ustrezne dejavnike, ki lahko pomagajo pri odkrivanju in presejanju oseb, katerih darovanje bi lahko ogrozilo zdravje drugih, kot je možnost za prenos bolezni (npr. spolno prenosljive okužbe) ali ogroženost lastnega zdravja (npr. superovulacija, sedacija ali tveganja, povezana s postopkom pridobivanja jajčec ali psihološke posledice darovalcev),
- testi za HIV 1 in 2, HCV, HBV ter sifilis, ki so opravljeni v skladu s prvim odstavkom 35. člena tega pravilnika na vzorcu seruma ali plazme darovalca, morajo biti negativni, pri darovalcih sperme pa morajo biti poleg tega negativni tudi testi za bakterijo Klamidija, opravljeni na vzorcu urina s tehniko ojačanja nukleinske kisline (NAT),
- testi za protitelesa HTLV-I se opravijo pri darovalcih, ki živijo na območjih z močno razširjenostjo bolezni ali izvirajo iz teh območij, ali darovalcih, katerih spolni partnerji izvirajo iz teh območij ali katerih starši izvirajo iz teh območij,
- v nekaterih okoliščinah je morda potrebno dodatno testiranje, odvisno od darovalčeve preteklosti in lastnosti darovanega tkiva ali celic (npr. RhD, malarija, CMV, T. cruzi),
- za darovalce tkiv in celic za avtologno uporabo veljajo določbe tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika,
- presejalno genetsko testiranje na prisotnost avtosomnih recesivnih genov, za katere je znano, da so prevladujoči v skladu z mednarodnimi znanstvenimi dokazi v etničnem okolju darovalca, in ocena tveganja za prenos dednih stanj, za katere je znano, da so prisotna v družini, se opravi po pridobitvi soglasja darovalca. Zagotoviti je treba popolne informacije, v skladu z zakonodajo. Popolne informacije o povezanih tveganjih in sprejetih ukrepih za njihovo ublažitev se sporočijo in jasno razložijo prejemniku.