Statut Odvetniške zbornice Slovenije Art. 77b

Hujše odvetnikove kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:

1. kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;

2. neopravičena odklonitev zagovora ali zastopanje stranke, kadar ga za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče ali v skladu s statutom pristojni organ zbornice;

3. kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;

4. neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva;

5. zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora;

6. neopravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je prejel za stranko;

7. ukvarjanje s posli in aktivnostmi v nasprotju z 12. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;

8. nezmožnost izplačila denarnih sredstev, prejetih za stranko;

9. omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse;

10. opravljanje odvetniškega poklica med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali opravljanje del, ki pomenijo izigravanje ukrepa;

11. nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne, ki ima za posledico povzročitev škode odvetniku, ki ga nadomešča ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;

12. podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se ukvarja z nudenjem pravne pomoči, pa ne deluje v skladu z zakonom o odvetništvu (nezakonito dajanje pravne pomoči);

13. kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata;

14. če je odvetnik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev;

15. če vedoma, v nasprotju z 29. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike, prevzame drugemu odvetniku zastopanje njegove stranke;

16. zastopanje katere od strank, če je odvetnik obravnaval pravni posel za dve ali več strank v sporu o pravnem poslu med njimi;

17. zastopanje družbe, katere ustanovitelj, član ali družbenik je, v nasprotju z 49. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;

18. neposredno ali posredno reklamiranje odvetniške dejavnosti v nasprotju z zakonom o odvetništvu in kodeksom odvetniške poklicne etike;

19. iskanje in pridobivanje stranke na odvetniku neprimeren način v nasprotju s 24. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike;

20. sodelovanje z gospodarskimi družbami, ki reklamirajo opravljanje dejavnosti pravnega svetovanja;

21. neplačilo članarine ali drugih prispevkov zbornici šest mesecev po zapadlosti;

22. neplačilo zavarovalnega prispevka zbornici;

23. neizpolnitev ali kršitev obveznosti, naloženih s pravnomočno disciplinsko odločbo;

24. neizpolnjevanje obveznosti iz naslova vzajemne pomoči;

25. nespoštovanje sprejetih mnenj in načelnih mnenj Komisije za etiko;

26. neusklajeno delovanje odvetnika oziroma odvetniške družbe ali odvetniške pisarne s predpisi o odvetništvu ali zavajanje javnosti z neresničnimi navedbami v imenu firme odvetniške družbe ali odvetniške pisarne ali njene podružnice;

27. zaračunavanje dodatnega plačila za delo upravičencu do brezplačne pravne pomoči poleg nagrade, do katere je odvetnik upravičen po odločbi o dodelitvi take pomoči;

28. kadar odvetnik, ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v proračun ne vrne in neupravičeno zadržuje denarna sredstva, ki jih je za zastopanje upravičenca do take pomoči prejel od sodišča ali nasprotne stranke po pravnomočnem zaključku postopka.